Brda
Kristian
Keber
OPOKA – PONKA – FLYSH
Opoka je ime naše zemlje, ki je nastala med eocenom. Sestavljena je izmenično iz slojev laporja in apnenca, ki skupaj s prisotnostjo gline omogočajo, da tla ni potrebno namakati.
Poleg opoke je pomembna lega, saj bližina Jadranskega morja na eni strani in Julijskih Alp na drugi omogoča unikatno podnebje za gojenje belih vinskih sort.
KOZLINK
Na Kozlinku je 60 (1.7 he) let star vinograd, ki ga je nasadil nono Roman. V njem je poleg tokaja in malvazije največ rebule. Te tri avtohtone sorte sestavljajo moje vino Brda.
Vinograd je obdan z gozdom, kar pomeni, da ni sorodnih vinogradov. Starost trt, višina in način gojenja ohranjajo vinograd zdrav, zato ni treba veliko škropiti proti peronospori in oidiju.
ŽIVALI V VINOGRADU
Krave in ovce celo zimo preživijo v vinogradih. S tem se izognemo agresivnejši mehanski košnji, pognojijo in ravno prav poteptajo tla.
V vinogradu živijo v premičnem hlevčku, zgrajenem na vozu. Streha, ki jih ščiti, služi hkrati za zajem in nabiranje deževnice. Majhen panel sončnih celic napaja električnega pastirja.
Spomladi in poleti bivajo na pašnikih in v gozdu. Celo leto živijo zunaj in krožijo po vseh parcelah kmetije.
SAMONIKLE RASTLINE
Med eno in drugo vrsto je trava visoka tudi do 1,7 m. Pomembno je, da čim večje število vrst odcveti in pade spet na tla, tako da narava sama določi, katera rastlina bo rasla, in se obogati z manjkajočimi hranili. Mnoge vrste so fiksatorji dušika, druge so naravni viri žvepla in drugih mikroelementov.
Visoka trava pomeni tudi močne korenine, ki zemljo obdelujejo in prezračujejo brez uporabe plugov ali bran.
MACERIJA S PECLJEM
Moje prvo macerirano vino je nastalo iz grozdja, ki sem ga nabral na martinovo leta 2003, ko sem imel 16 let. Še danes mislim, da je to najboljše vino, ki sem ga kdaj naredil. Začetniška sreča, bi lahko rekli.
Takrat sem uporabil cele grozde s pecljem. Nekaj let zatem sem se odločil, da bom tudi za Brdo uporabljal to tehniko. Fermentacija tako poteka v bistvu v vsaki jagodi posebej, ločeno od mešanice. To da vinu eleganco in aromo, medtem ko pecelj podaljša obstojnost vina v ustih. To mi je bolj všeč v primerjavi s klasično maceracijo, to je brez peclja, ki običajno doda polnost in viskoznost.
VRTLJIVI SODI
Grozdje spustim v sode prostornine 7 hl, ki se po furlansko imenujejo »strettin«. Uporabljam tako hrastov kot tudi kostanjev, akacijev in jesenov les, da ustvarim kompleksnejše vino. Grozdje s pecljem večkrat zavrtim v sodu, namesto da bi s palico mešal tropine.
To omogoča oksigenacijo naravnih kvasovk za dobro fermentacijo in elegantno ekstrakcijo in jagode ostanejo cele.
ZAKAJ MACERIRAMO?
Ko sem se vrnil s potovanja iz Gruzije, sem doumel pomen maceracije belih vin. Danes je macerija pogosto le trend, medtem ko je bila v preteklosti nuja. Vina, ki so bila za hitro zaužitje, so macerirali le nekaj dni, vina, ki jih so puščali v kleteh dlje časa, so bila namenjena kasnejši rabi. To je enak princip, ki se uporablja za ohranjanje salam in pršuta. Kmetje iz tistih časov so vedeli, kako najbolje izkoristiti vsako posamezno sorto. Zato sem mnenja, da je vino, ki ima v povprečju največ rebule, vino, ki ga je treba macerirati, saj ima rebula bogato lupino in samo tako lahko sorta v celoti pride do izraza.