Collio
Edi
Keber
OKOLIŠ
V 19. stoletju je bil Collio v italijanščini Coglio, v furlanskem jeziku Cuei in v slovenščini Brda. V času Avstro-Ogrske pa je bil poznan pod imenom »In den Ecken«.
Izvor besede pomeni grič, zato se morajo vinogradi nahajati na gričevnatem območju, naša zemlja je ‘opoka’.
Naša družina na tem območju že več kot 300 let obdeluje 12 ha.
COLLIO, » VINO IZ AVTOHTONIH SORT«
Collio, “vino iz avtohtonih sort”, je najstarejše vino tega okoliša in v preteklosti je bila ta zvrst najpogosteje pridelano vino. Danes, s skupino kmetov in ambicioznim projektom, želimo ohraniti tradicijo zvrsti, pridelane iz avtohtonih sort, ki so furlanski tokaj, rebula in malvazija.
Furlanski tokaj predstavlja telo, rebula prinaša kislino, malvazija pa aromatičnost.
Pred dvema svetovnima vojnima je bila ta zvrst sestavljena z množico drugih starih sort, ki so sobivale mešano v vinogradih.
ZVRST=BIODIVERSITETA
V preteklosti so bili vinogradi v vseh vinorodnih okoliših mešani, kar pomeni, da so bile trte različnih sort zasajene na isti njivi, prav zato sortna vina niso obstajala. Kmet je zelo dobro poznal svoj košček zemlje in si je zato lahko privoščil, da je sadil posamezne sorte glede na različne značilnosti zemlje, izpostavljenost vinograda, rodovitnost tal in podnebje. To znanje se je prinašalo iz roda v rod. Po drugi svetovni vojni se je ta prenos znanja prekinil, zato moramo sedaj začeti znova, kar pa ni enostavno.
To, kar spet želim doseči, je vinograd, kot ga je imel pradedek, kjer poleg različnih, mešano posajenih sort sobivajo tudi sadna drevesa, trava in živali.
ALI POTREBUJEMO CERTIFIKATE?
Naša kmetija je bila prva v Furlaniji–Julijski krajini, ki je poleg ekološkega pridobila tudi biodinamični certifikat Demeter.
Naziv na etiketi sploh mi ni pomemben, spremembo sem naredil predvsem zaradi osebnega zdravja, kajti kot zelo mlad sem po vsakem konvencionalnem škropljenju doživljal hud glavobol, zato sem se odločil, da tako enostavno ne morem naprej. Na prvo mesto sem postavil osebno zdravje in zdravje oseb, ki mi pomagajo, ter naravo, ki nas obdaja, saj je zemlja že tako preveč onesnažena.
Pri vsakem ogledu kleti skušam strankam razložiti, kako deluje kmetija, ki je prijazna okolju, saj je vsak certifikat vedno dovzeten tudi za goljufije, zato je ozaveščen potrošnik naš najboljši cilj.
BIODINAMIKA IN PERMAKULTURA
Biodinamično kmetijstvo je leta 1924 utemeljil Rudolf Steiner, s ciljem, da bi oživel tla, ki jih je intenzivno kmetijstvo uničevalo. Zaradi tega, poleg ekološkega kmetijstva, biodinamični pripravki izboljšajo rodovitnost tal. Poleg preparatov gnoja iz roga in kremena iz roga v mlajših vinogradih sta bistvenega pomena.
Proti boleznim škropimo z bakrom in žveplom, uporabljam tudi čaj iz koprive in preslice, ki mi pomaga za zmanjšanje teh. Trenutno uporabljam manj kot 2 kg čistega bakra na hektar, kar je že velik dosežek za našo deževno regijo. V nekaterih vinogradih pa sem že dosegel cilj, to je neškropljenje.
Permakultura me je naučila opazovanje okolja, ki me obdaja, in njegovo organizacijo, saj so vrt, živali, hiše, sadovnjak, ribnik in gozd postavljeni na način, ki spoštuje sobivanje in naravno okolje.
BETONSKI SODI
Sorte trgamo skupaj, prešamo in ločimo po območjih (Ceglo, Plešivo, Krminska gora in Krmin). Več je razlike v posameznih vinogradih, to se pravi legi kot med samimi sortami.
Fermentacija spontana, to se pravi, da izraža teritorialnost. V kleti uporabljamo stare betonske sode, ki jih je kupil nono Pepi v 60. letih. Jabolčna mlečnokislinska fermentacija poteka že med fermentacijo alkohola ali takoj zatem. Opravim 2 pretoka, žveplo skupno ne presega 40 mg/h.
Vino brez filtaracije stekleničim po vsaj 18 mesecih.
PRIMERJAVA GENERACIJ
Naša vina so odlična za staranje. Nono Pepi je bil eden izmed prvih kmetov tega okoliša, ki je začel stekleničiti vino, in sicer leta 1957.
V 90. letih se je sin Edi odločil, da ne bo gojil mednarodnih zvrsti in da bo proizvajal eno samo mešanico vina, ki bo nosilo ime okraja, to je Collio. Vsako leto je zamenjal košček vinograda in tako cilj dosegel leta 2008. Od takrat naša kmetija proizvaja samo eno belo sortno vino, to je Collio, vino iz avtohtonih sort.
Leta 2013 je Kristian prevzel kmetijo in jo preusmeril v ekološko in biodinamično kmetovanje.
Danes vas v kleti sprejme Veronika, ki skrbi tudi za administracijo, mene, Kristiana, pa najdete v vinogradu in kleti.